Mesec požarne varnosti

Planina pri Sevnici, 10. oktober 2019

Smo v mescu oktobru, mescu požarne varnosti. Letošnje leto, se še posebna pozornost namenja večstanovanjskim stavbam. Več o vsem, si lahko preberete v brošuri TUKAJ!

oktober

Servis in prodaja gasilnikov

Gasilci, pršjače, med in še kaj - Angelska nedelja 2019

Planina pri Sevnici, 2. september 2019

Lepo vreme je privabilo lepo število obiskovalcev na letošnjo že 42. tradicionalno Angelsko nedeljo, ki se je odvijala 1. septembra, na Planini pri Sevnici. Na turistični prireditvi smo tudi letos lahko videli povorko, poskusili znamenito planinsko pršjačo, pojedli čevapčiče z domačim, iz krušne peči pečenim kruhom, si ogledali šahovski turnir in gasilsko tekmovanje in uživali ob zvokih ansambla Banovšek. Poskrbljeno pa je bilo tudi za najmlajše, ki so z veliko otroške igrivosti uživali na napihljivih igralih. Tisti z malo sreče, pa so domov odšli z lepimi nagradami velike tombole.

 

Čebelarska povorka

Tema letošnje tradicionalne povorke je bila čebelarstvo skozi čas. Ideja zanjo se je porodila na lanski prireditvi, med drugimi tudi na pobudo pokojnega člana Rada Pančurja, kateremu v spomin in zahvalo se je letošnja povorka tudi izpeljala. Kot vedno, so si obiskovalci lahko ogledali prikaz del in predmetov, ter ob tem prisluhnili kratkemu opisu prikazanega. Po časovnem zaporedju nekje od leta 1240 pa vse do danes, so se navade vsepovsod zelo spremenile in enako je bilo tudi v čebelarstvu.

Mimo zbrane množice so se pripeljali vozovi, na katerih so pričarali čas, ki je minil, a nikakor ni pozabljen. Prvi čebelarji so iz  bukovih ali smrekovih debel izdolbli sredino, korita, klade ter jih nalagali v skladnice, zadaj njih pa namestili panske končnice, tako da so imele spredaj čebele prostor za izlet. Skozi čas, so bile podnice polkrožne, kasneje pa so postale ravne, s čimer so si čebelarji olajšali svoje delo. V štirinajstem stoletju so čebelarji začeli izdelovati panje iz žaganega lesa, največ iz Slovenskega smrekovega lesa imenovanega Krajnič. To jim je nudilo tudi možnost, da so panje lahko prenašali ali prevažali na področja, kjer je bilo primerno rastlinstvo.

Ponavadi so za prevažanje lesenih panjev uporabili majhne lesene ročne vozičke, ki so jih po večini vlekli otroci, kateri so prihajali iz revnih družin, imenovani tudi kočarji ali bajtarji. Mama je po večini hodila na dnino, otroci pa so  doma pomagali očetu pri opravilih ki jih je zahtevalo kmetijstvo, med njimi tudi čebelarstvo, hkrati pa so se vsi dobro zavedali, je bil takrat med prvo in skoraj edino sladilo za sladkosnede,  lahko bi rekli kar »današnja čokolada.« 

Med tem, ko so revni na roke prevažali vozove z panji, so premožnejši kmetje in grajska gospoda prevažali panje z vlečnimi vozovi, katere so vlekli voli, krave ali konji. Ker so bili vozovi vseeno slabi in niso bili vzmeteni, poti pa so bile slabe, so panje privezali na verige, ki so ublažile tresenje in odpornost na udarce.

V skladnicah se je pojavila nepredvidena težava ropanje in zaletavanje čebel, prav tako pa tudi brezmatičnost ni bil redek problem. Čebelarji pa so kmalu spoznali, da dobra označitev panjskih končnic reši ta problem, saj loči panje med seboj in med lastniki. Motivov na končnicah je več kot 600 vrst, v večji meri so nabožne, kar nekaj pa  jih je tudi hudomušnih. Na vozu, so tako učenci osnovne šole, skupaj z njihovo mentorico kjer so slikali različne motive na panske končnice. Z aktivnim čebelarstvom so čebelarji zaradi lažjega dela in čuvanja panjev izdelali manjše hišice imenovane čebelnjaki. Čebelnjak je manjša lesena stavba z streho in panji. Na strani ima čebelnjak ponavadi vrata, ki vodijo v notranjost čebelnjaka, le ti pa ponavadi stojijo na samoti ali na robovih travnikov oziroma nekje v sklopu same kmetije.

Posebnost slovenskega prostora so zagotovo tudi čebelnjaki, ki slavijo po svoji posebni izdelavi in okrašenosti. Eden prav najlepše okrašenih čebelnjakov stoji v Hrušovju pri Planini, katerega krasi izjemno lepa izdelava. Edini problem ohranjanja takšne dediščine je, da propadanje čebelnjakov, ki so povečini postavljeni na samoti in obsojeni na prepad, čeprav so imeli izjemno vlogo v zgodovini čebelarstva. 

Na letošnji povorki, pa so obiskovalci lahko videli tudi menjavo satov, izdelavo voska, različne pripomočke ki jih uporabljajo pri spravilu medu… Na vozu, ki je prikazoval izdelavo voska, so izdelavo samega voska prikazovali ročno, med tem ko je po večini izdelava včasih potekala strojno. Poleg satnih osnov, pa se iz voska izdelujejo tudi sveče, različne figurice. Seveda pa gospodinje rade vosek uporabijo tudi pri peki Janeževih upognjencev, saj pekač predhodno namažejo z voskom, da se keksi nanj ne prijemajo.

Čebelje rojenje je lahko veselje, saj z rojenjem nastajajo nove čebelje družine, ki pa seveda tudi  gospodarske družine oslabijo. Rojenje čebel se dogaja pozno spomladi in zgodaj poleti, ko se narava prebuja in drevesa že kažejo svoje prekrasne cvetove. Prav zagotovo pa je tudi za čebelarje najlepši čas v letu prav pozno pomladi, ko pričnejo z točenjem medu. To je zagotovo najlepše opravilo, ki kaže sadove preteklega dela, vendar vedno ni odvisno samo od dela čebelarja, ampak je velikokrat pogojeno tudi z vremenom, saj lahko pridelek prepolovi ali celo izniči, kot se je zgodilo letos.

Po končanem medenem letu, se začnejo dela za naslednjo sezono. Kuhanje voska je eno od glavnih opravil, saj čebelar s tem opravi osnove za satnice, uporablja vosek za izdelavo figur in sveč, ki so jih uporabljali včasih, saj niso nudile le svetlobe, temveč tudi lepo prijetno aromo. Na zadnjem vozu, so obiskovalci lahko poskusili domačo medico, katera je bila po obrazih sodeč zelo okusna.

 

Obisk ministrice

Letošnjo prireditev, pa si je poleg obiskovalcev in krajanov ogledala tudi ministrica za infrastrokturo mag. Alenka Bratušek, ki se je na Planini pri Sevnici mudila zaradi otvoritve obnovljenega odseka ceste Planina - Sevnica. Z zanimanjem si je ogledala povorko in se tudi sama preizkusila v peki pršjač. Ministrici je družbo delal tudi župan Občine Šentjurmag. Marko Diaci, kot tudi župani in županja sosednjih občin, župan Občine Sevnica, Srečko Ocvirk, župan Občine Dobje, Franc Leskovšek in županja Občine Kozje, Milenca Krajnc ter poslanka v Državnem zboru Jelka Godec.

 

Pečenih več kot 600 pršjač

Kot vsako leto, je posebnost Angelske nedelje tudi peka tradicionalnih pršjač različnih vrst in povemo lahko, da je neumorna ekipa, ki skrbi za peko pršjač v krušnih pečeh, trdo garala, da je bilo tudi letos več kot 600 pršjač okusnih in lepo pečenih. Poleg vseh okusnih pršjač, je iz krušne peči prvič zadišalo tudi po domačem kruhom, ki se je ob okusnih čevapčičih kar stopil v ustih.

 

Gasilsko tekmovanje

Prav tako je v sklopu prireditve potekalo tudi meddruštveno gasilsko tekmovanje moških in ženskih ekip v hitri mokri vaji »LOESHENGRIFF« s 7 gasilci. Tekmovanja so se udeležile ekipe iz bližnje in daljne okolice. Med ženskimi ekipami je, 3. mesto so osvojili PGD Dobrna, 2. mesto PGD Gorenje2 in 1. mesto PGD Gorenje1. Med moškimi ekipami pa so 3. mesto osvojili PGD Lokarje, 2. mesto PGD Zabukovica1 in 1. mesto PGD Zabukovica2.

 

Zahvala

Za konec, velja zahvala vsem, ki ste tako ali drugače pripomogli, da je prireditev, ki je za nami, lahko v ponos organizatorjem, PGD Planina pri Sevnici, krajanom in celotni Občini Šentjur.

 

Se vidimo prihodnje leto, na 43. tradicionalni prireditvi Angelska nedelja, 6. septembra 2020.

 

Za ogled slik, kliknite TUKAJ!

Angelska nedelja 2019

Flyer